V Berlin

Berlin mi je bill všečen že iz zraka. No, mogoče je bilo to samo zaradi jesenskih barv. Vreme seveda tako nemško, ampak po pravici povedano mi je prav sedlo. Tud strajk z s-bahni je namignil, da pač očitno niso samo francoski piloti in kontrolorji letenja ki strajkajo. Še preden dočakam s-bahn se mi res zahoče ene nemške preste. Pivo bom raj prišparala za pol. Takoj mi je jasno, že n-tič kaj med drugim pogrešam v Barceloni. Široke pločnike, malo več drevja, okna tolko odmaknjena od sosedov, da ti ne gledajo v krožnik. Urejene stvari. Ne vem no, ampak takoj je jasno, da tu zadeve delujejo precej bolje kot v Španiji. Noben ne teži z zastavami za neodvisnost, ha.

Občudujem Macke na firmi in pir v hladilniku in kafe mašina, španci tega nikol ne bojo dojeli. 
Berlin je kul. Folk že zjutraj in 9 s pirom na metroju, haha. Ne vem, po španskem standardu bi to pomenilo, da so še od včeraj, po nemškem verjetno za zjutraj.

V bistvu za Berlin kot turistični Berlin, skoraj ni bilo časa - čez dan v pisarni, vsak večer pa na obvezno degustacijo piva. Če ne kaj drugega, sem vsaj spoznala par luštnih barov, celo uspela videt Brandenburška vrata, in pojest ta pravi Curry Wurst in se pizdit čez štrajk nemških železnic - očitno letos zelo dobro lovim vse mogoče štrajke (seveda je treba štrajkat ravno na vikend 25 obletnice padca Barlinskega zida).

Itak, kot letošnja sreča veleva, je bil moj vlak za Varšavo skenslan. Matr jim, še v Španiji boljše funckionira. Potem na firmi iščemo druge opcije za mojo karto v Varšavo, najdem lajf sucker bus ob 9.30 zjutraj - ja, to ko boš zabil cel dan na busu. Zjutraj se spakiram in busna je itak na drugem koncu Berlina. Ta drugi butli popravljajo metro. Ne samo na enem mestu, ampak na dveh. To pomeni, da se vmes presedeš na avtobus, zapelješ par postaj naprej, čakaš na ljubi metro, presedeš na drugo linijo, se pelješ eno postajo in spet po štengah gor, ker je tudi na tej liniji delo na progi, ena postaja naprej z busom in ja, upam, da bo poljski bus imel zamudo, ker če ne bo pač šol brez mene. Ja, očitno so poljski busi točni, takrat ko bi rabo, da že štartajo z zamudo. S telefonom lovim WiFi po bližnjih kafičih, kot zakleto so vsi brez neta, ko končno najdem enega, je ta še zaprt (očitno so tudi Nemci postali bolj pozni). Probavam par passwordov, seveda nimam take sreče, da bi uspela pohekat nemške možgane, ki so si zmisli kodo. Čez par minut pride bejba, da bo odprla bar, jo vprašam, če mi mogoče da en kafe in da nujno rabim net. Mi reče "tut mir leid, wir öffnen an 11 Uhr ein". Ja hvala, ful si prijazna, ne bom te čakala do 11, ker nujno rabim kofein in WiFi.

Grem nazaj proti centru in raziščem svoje opcije (blabla car, hitchwiki), ki nekak ne zgledajo preveč obetavno, da bom še dans prišla do Varšave. Ok, če sem že tukaj, se sprehodim še do železniške, da če ne, zathtevam svoj refound za karto. In potem lepo ugotovim, da vlaka res ni, da pa so DB celo tolko prijazni, da nas bojo zafurali z busom čez Poljsko mejo. Ja, fajn da ste napisali na net, da je cancel, ker je blo res fino dirkat zjutraj čez cel Berlin in zamudit bus.

Torej sem na srečo dobila še malenkost časa, da sem se lahko sprehodla še čez trg in vidla še kaj od Berlina v dnevni svetlobi.

Berlin je kul. Že ko sem šla iz letališča, sem se spomnila vseh nemških for, ki so mi bile včasih fascinantne, drugič pa so mi šle grozno na jetra. Ja, vse stvari v Španiji rabijo svoj cajt. In funkcionirajo kot pač funkcionirajo - "po balkansko". In seveda se tudi v Berlinu, kot drugod po Nemčiji vedno čaka na zeleno luč na prehodu za pešce, tudi če je cesta prazna. Tu Španija dobi plus. Dobro in poceni pivo. Nemčija plus 100 točk. Ugotovim, da je španska Estrella (pir) dobra samo zato, ker je San Miguel totalno zanič. Pogrešam nemški pir in kolekcijo steklenic, ki sem jih zbrala v polletnem bivanju v Nemčiji in jih zadnji dans nesla nazaj v trgovino, da sem pobrala svoje prihranke (0.25 € za steklenico ali pločevinko, se mi zdi da je bilo). Ulice zasajene z drevjem in široke ulice, tako da sosedu iz nasprotne strani ulice ravno ne gledaš v krožnik. Nemčija plus točka. Takoj vidim, kaj me v Barceloni moti. Nobenih katalonskih zastav (tu bom spustila en del :) ). Berlin je zelen in ne rabiš it za pol ure na vlak, da vidiš kako lepo drevo, kot je treba v Barceloni, če češ videt kaj zelene barve. Ajde, palm ni in vsaj ta prave plaže tudi ne. Barcelona 10 točk.

Teh par dni je bilo res všečnih. No, itak sem skoraj pričakovala, da bo kul. Par kolegov mi je že dolgo nazaj reklo, da bom ostala v Berlinu, ko bom šla tja. (ker sem kao tak človek za tja). Ja, in spremenila mnenje o nemških fantih, haha. Al pa da bi mi bil Amsterdam tud kul. No, Amsterdam bo še za preverit, Berlin me je pa že skoraj prepričal - razen da čez zimo, bojo kaki topli kraji boljši.